O problematiki letenja

Letalski promet je eden izmed sektorjev, za katerega se v prihodnjih letih napoveduje visoka stopnja rasti. Tehnološke pridobitve, ki bi ga naredile manj škodljivega za okolje, zaenkrat ne dohajajo rasti v številu potnikov. To pomeni, da se absolutna rast skupnih izpustov iz letalstva še naprej povečuje, skladno s tem pa se povečujejo vplivi na okolje. V letu 2016 je bilo s pomočjo javnega letalskega prometa po svetu prepeljanih blizu 3,8 milijarde potnikov; po oceni Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) pri Organizaciji združenih narodov (OZN) pa bi se do leta 2040 to število lahko povečalo na 10 milijard. Negativni vplivi letenja na okolje so tolikšni, da če bi na globalni letalski promet gledali kot na državo, bi se uvrstil med 10 držav, ki povzročajo največ onesnaževanja.

Izraz ogljični odtis (angleško »carbon footprint«) uporabljamo za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP). Približna referenčna vrednost za trajnostni življenjski slog je manj kot 2 toni CO2 na leto na posameznika. En povratni let od Ljubljane do New Yorka je dovolj, da to vrednost dosežemo. 

Da si lažje predstavljamo: zgolj EN povratni let od Londona do New Yorka proizvede približno enako raven izpustov, kakor jih z letnim ogrevanjem svoje hiše proizvede povprečni Evropejec

Če pogledamo na individualno raven, pa je prav letenje (oz. ne-letenje) izbira, ki največ pripomore k zmanjšanju posameznikovega ogljičnega odtisa.

Ob upoštevanju izpustov vseh toplogrednih plinov je letalski sektor odgovoren za približno 5 odstotkov vseh globalnih izpustov. Hkrati gre za izredno hitro rastoč sektor, za katerega do leta 2040 napovedujejo več kot 100-odstotno rast. 

V primerjavi s cestnim prometom in živinorejo se zdi delež izpustov v letalski industriji tako majhen, vendar moramo upoštevati, da letalstvo služi zelo majhnemu deležu ljudi. Manj kot 10 odstotkov svetovnega prebivalstva namreč uporablja letalski transport. 

V Evropi letimo zelo veliko, zato letenje predstavlja največji delež naših ogljičnih odtisov.

Eden izmed poglavitnih razlogov za nizke cene letalskih kart je v dejstvu, da za razliko od ostalih prevoznih sredstev letalski promet ne plačuje davka na gorivo. Problematično je tudi to, da so mednarodni leti v Evropi velikokrat izvzeti iz davka na dodano vrednost (DDV), del odgovora pa je mogoče najti tudi v ogromnih subvencijah, namenjenih letalski industriji.

Kruta resnica je, da poceni leti ne obstajajo, saj zanje vedno nekdo plača. To so trenutno vsi, ki se spopadajo z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. 

Kampanja LETO BREZ LETA

Spremembe sistema so bistvene za obsežne premike, ki jih potrebujemo za trajnostno družbo. Seveda pa so nujno potrebne tudi spremembe v ravnanju posameznikov, ki nenazadnje lahko privedejo do spremembe sistema. 

Precej večja verjetnost je, da bo vlada ukrepala na nekem področju, ko postane jasno, da si spremembe želijo ljudje.

Leto brez letenja je lahko dober način za prekinitev ustaljene navade in omogoča ljudem, da prepoznajo druge alternative (za katere morda niti niso vedeli, da obstajajo). Če si gibanje določi neko časovno omejitev, mu to tudi omogoča večjo osredotočenost in lažjo dosegljivost cilja. Kratkoročna zavezanost k nečemu poveča možnosti za dolgoročne spremembe vedenja.

LETO BREZ LETA je del mednarodne skupnosti gibanj, ki se zavzemajo za zmanjšanje oziroma za prenehanje letenja.  Gibanje se je začelo na Švedskem leta 2018, do danes pa se je razširilo tudi v druge evropske države, ZDA, Peru in v Avstralijo. 

Naš cilj je razširiti zavedanje o problematiki letenja ter združiti posameznike, ki si želijo sprememb na področju letalskega sektorja. Več prebivalcev Slovenije se nam bo pridružilo, močnejši bo naš glas v komunikaciji z vlado. 

Cilj kampanje je seveda manj opravljenih letov in že odločitev za en let manj na letni ravni lahko znatno zmanjša ogljični odtis posameznika. Vendar v sklopu te kampanje ljudi pozivamo, da se letenja za eno leto vzdržijo v celoti. Deloma je to posledica krhkega stanja našega podnebja in potrebe po takojšnjem in smiselnem ukrepanju, predvsem pa želimo pokazati, da obstajajo alternative letenju

Ta izziv seveda zahteva resnično zavzetost s strani podpisnikov; za nekatere pa tudi pomembno spremembo življenjskega sloga, ki bo v prihodnosti verjetno spodbudila izbiro bolj planetu prijaznih načinov potovanja.

Čeprav je narava vaše službe taka, da ste v letenje primorani, se kampanji seveda še vedno lahko pridružite. Veliko lahko pomagate že s tem, da širite novice in informacije o povezavi med okoljskimi problemi in letenjem. Poleg tega lahko kampanjo podprete s podpisom obrazca “Podpiram kampanjo, a je zaenkrat še ne morem podpisati” in se na tak način naročite na redne novice o njenem nadaljnjem poteku. Nenazadnje lahko podprete tudi peticije na mednarodni ravni – o tem si lahko več preberete v zavihku “Pridruži se”.

Vsekakor pa najprej preverite pri svojem delodajalcu, ali je morda trajnostni način prevoza ena izmed možnih alternativ. 

Sploh ne! Potovanje je seveda še vedno mogoče (in v mnogih primerih veliko bolj prijetno) tudi brez letenja. Navdih za čudovite počitnice najdemo tudi bližje domu; seveda pa za krajše razdalje raje izberemo druge vrste transporta, npr. vlak. 

Več o trajnostnem potovanju pa si lahko preberete tudi v zavihku TRAJNOSTNO POTOVANJE.

Seveda! Vaš glas bo dal gibanju verodostojnost in drugim pokazal, da obstaja volja za spremembe v sektorju letenja. 

Ljudje so precej hitreje pripravljeni spremeniti svoje vedenje, če drugi pokažejo, da so pripravljeni storiti enako. Ravno zato upamo, da bo vaš podpis k pridružitvi opogumil še druge.

Najpogostejši protiargumenti

Letenje v poslovnem razredu proizvede približno trikrat več ogljičnih izpustov na osebo kot letenje v ekonomskem razredu. Razlog za to se skriva v dejstvu, da ima potnik v poslovnem razredu veliko več prostora in je zato odgovoren za večji delež izpustov letala.

Če že letite, torej vedno izberite ekonomski razred. Poleg tega pa leti v poslovnem razredu na letni ravni predstavljajo razmeroma majhen delež vseh letov, tako da nenazadnje niso odgovorni za večino izpustov.

Ogljična izravnava je finančni instrument, ki omogoča denarno ovrednotenje in odkup emisij toplogrednih plinov in na tak način doseganje ogljične nevtralnosti. To torej pomeni, da glede na velikost našega lastnega ogljičnega odtisa nekaj denarja namenimo za sheme, katerih aktivnosti znižujejo količine CO2 v enaki meri. Izpuste, ki nastanejo v enem letu tako lahko npr. izravnamo z enakovrednim prispevkom k iniciativi sajenja dreves. 

Večina shem ogljičnih izravnav se je zaenkrat žal izkazala za dokaj neučinkovite – predvsem v smislu shranjevanja zadostne količine CO2. Vsekakor se moramo zavedati, da na našem planetu ni dovolj prostora za posaditev zadostnega števila dreves, s katerim bi lahko izravnali vse opravljene polete. 

Poleg tega dotične sheme ogljičnih izravnav pogosto vodijo v napačno smer – posamezniki imajo tako občutek, da so izničili negativni vpliv svojih letalskih poti in zato brez skrbi letijo še naprej. Najboljši način za ogljično izravnavo letalskih poti zatorej ostaja ta, da se letenju izogibamo.

Letalska industrija deluje na podlagi povpraševanja. Če gledamo na dolgi rok je jasno, da manjše povpraševanje vodi k zmanjšanju ponudbe.

To je že vidno na Švedskem, kjer se je gibanje Stay grounded najprej uveljavilo. V začetku leta 2019 je tako na Švedskem število nakupov letalskih kart upadlo, hkrati pa se je povečalo povpraševanje po potovanjih z vlakom.

Res je, da številne države (v Evropi in drugod) onesnažujejo okolje precej bolj kot Slovenija, pa vendar vsaj glede letenja Evropejci prednjačimo pred prebivalci drugih delov sveta. Poleg tega lahko sami (kljub naši majhnosti) dajemo pozitiven zgled za ostale države in na tak način vplivamo na spremembe po svetu.

Primer dobre prakse je tako Švedska, kjer so letalske družbe že sedaj med najbolj zelenimi na svetu; gibanje Stay grounded pa ustvarja še dodatni pritisk in vpliva na to, da te družbe delujejo še bolj trajnostno.

Za proizvodnjo biogoriv potrebujemo velike površine zemlje, ki jih pridobimo s krčenjem gozdov in drugih naravnih habitatov. Res je, da z uporabo biogoriv proizvajamo manj izpustov toplogrednih plinov kot z uporabo kerozina, a vendar je sam postopek njihovega proizvajanja zelo škodljiv.

Glede letenja na elektriko pa potrebne tehnologije žal ne bo na voljo še vrsto let. Velikost baterij, učinkovitost in domet predstavljajo le nekatere izmed ovir, ki jih je treba upoštevati, če želimo, da bodo električni leti tudi finančno uspešni. Obenem se moramo zavedati, da proizvodnja elektrike (ter litijevih baterij) prav tako negativno vpliva na okolje.

Veganstvo je odličen način za zmanjšanje našega vpliva na okolje, saj proizvodnja rastlinske hrane zahteva precej manjši del naravnih virov (predvsem zemlje in vode) v primerjavi s proizvodnjo hrane živalskega izvora. Kljub temu pa lahko znižanje svojega ogljičnega odtisa za eno tono CO2 zaradi celoletnega veganskega prehranjevanja izničimo že z enim daljšim letom. 

Izogibanje letalskim prevozom seveda ne pomeni, da se odpovemo vsem potovanjem – zato je priložnosti za podporo mednarodnemu turizmu tudi brez letenja še vedno veliko

Številne destinacije se že dalj časa soočajo z negativnimi posledicami prekomernega turizma (npr. Barcelona, Santorini, Bali), medtem ko bi za nekatere bližnje destinacije turistični razvoj lahko prinesel vrsto pozitivnih vplivov. Podpora lokalnemu oz. regionalnemu turizmu je namreč prav tako pomembna kot podpora turizmu v daljnih krajih. 

Poudariti je potrebno tudi, da letalski sektor ni edina panoga, ki zagotavlja delovna mesta. Potovanja z vlakom bi lahko na primer nudilo enakovredne zaposlitvene možnosti, če bi se več ljudi odločalo zanje.