Letalski promet je eden izmed sektorjev, za katerega se v prihodnjih letih napoveduje visoka stopnja rasti. Tehnološke pridobitve, ki bi ga naredile manj škodljivega za okolje, zaenkrat ne dohajajo rasti v številu potnikov. To pomeni, da se absolutna rast skupnih izpustov iz letalstva še naprej povečuje, skladno s tem pa se povečujejo vplivi na okolje. V letu 2016 je bilo s pomočjo javnega letalskega prometa po svetu prepeljanih blizu 3,8 milijarde potnikov; po oceni Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) pri Organizaciji združenih narodov (OZN) pa bi se do leta 2040 to število lahko povečalo na 10 milijard. Negativni vplivi letenja na okolje so tolikšni, da če bi na globalni letalski promet gledali kot na državo, bi se uvrstil med 10 držav, ki povzročajo največ onesnaževanja.

Izraz ogljični odtis (angleško »carbon footprint«) uporabljamo za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP). Približna referenčna vrednost za trajnostni življenjski slog je manj kot 2 toni CO2 na leto na posameznika. En povratni let od Ljubljane do New Yorka je dovolj, da to vrednost dosežemo. 

Da si lažje predstavljamo: zgolj EN povratni let od Londona do New Yorka proizvede približno enako raven izpustov, kakor jih z letnim ogrevanjem svoje hiše proizvede povprečni Evropejec

Če pogledamo na individualno raven, pa je prav letenje (oz. ne-letenje) izbira, ki največ pripomore k zmanjšanju posameznikovega ogljičnega odtisa.

Čeprav je narava vaše službe taka, da ste v letenje primorani, se kampanji seveda še vedno lahko pridružite. Veliko lahko pomagate že s tem, da širite novice in informacije o povezavi med okoljskimi problemi in letenjem. Poleg tega lahko kampanjo podprete s podpisom obrazca “Podpiram kampanjo, a je zaenkrat še ne morem podpisati” in se na tak način naročite na redne novice o njenem nadaljnjem poteku. Nenazadnje lahko podprete tudi peticije na mednarodni ravni – o tem si lahko več preberete v zavihku “Pridruži se”.

Vsekakor pa najprej preverite pri svojem delodajalcu, ali je morda trajnostni način prevoza ena izmed možnih alternativ. 

Eden izmed poglavitnih razlogov za nizke cene letalskih kart je v dejstvu, da za razliko od ostalih prevoznih sredstev letalski promet ne plačuje davka na gorivo. Problematično je tudi to, da so mednarodni leti v Evropi velikokrat izvzeti iz davka na dodano vrednost (DDV), del odgovora pa je mogoče najti tudi v ogromnih subvencijah, namenjenih letalski industriji.

Kruta resnica je, da poceni leti ne obstajajo, saj zanje vedno nekdo plača. To so trenutno vsi, ki se spopadajo z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. 

Letenje za osebe, ki uporabljajo letalski transport, predstavlja najbolj obremenjujoč del njihovega ogljičnega odtisa. En čezoceanski let naš ogljični odtis poveča bolj kot celoletno prehranjevanje z mesom ali eno leto uporabe osebnega avtomobila.

Ob upoštevanju vseh toplogrednih plinov je letalstvo odgovorno za približno 5 % vseh globalnih izpustov. Hkrati gre za hitro rastoč sektor, za katerega do leta 2040 napovedujejo > 100 % rast. V primerjavi s cestnim prometom in živinorejo se zdi delež izpustov v letalski industriji majhen, vendar moramo upoštevati, da letalstvo obenem služi zelo majhnemu deležu ljudi. Manj kot 10 % svetovnega prebivalstva uporablja letalski transport. V Evropi letimo zelo veliko, zato letenje predstavlja največji delež naših ogljičnih odtisov.

Letenje v poslovnem razredu proizvede približno trikrat več ogljičnih izpustov na osebo kot letenje v ekonomskem razredu. Temu je tako, ker ima potnik v poslovnem razredu veliko več prostora in je tako odgovoren za večji delež izpustov letala. Če že letite, torej vedno izberite ekonomski razred. Vseeno pa leti v poslovnem razredu na letni ravni predstavljajo razmeroma majhen delež vseh letov, tako da niso odgovorni za večino izpustov.

Za pridelovanje bioloških goriv potrebujemo veliko zemlje, kar povzroča krčenje gozdov in drugih naravnih habitatov. Čeprav biološka goriva proizvajajo manj toplogrednih plinov kot letenje na kerozin, je torej sam postopek njihovega proizvajanja zelo škodljiv. Kar se tiče letenja na elektriko, potrebne tehnologije žal ne bo na voljo še vrsto let. Velikost baterije, učinkovitost in domet predstavljajo ovire, ki jih je treba obravnavati, da bodo električni leti komercialno sposobni preživeti. Obenem se moramo zavedati, da proizvodnja elektrike (in litijevih baterij) prav tako vpliva na okolje.

Veganstvo je odličen način za zmanjšanje našega vpliva na okolje, saj rastlinska prehrana zahteva le delček virov v smislu rabe zemlje in vode v primerjavi s prehrano živalskega izvora. Kljub temu pa lahko znižanje svojega ogljičnega odtisa za eno tono CO2 zaradi celoletnega veganskega prehranjevanja izničimo že z enim daljšim letom.

Spremembe sistema so bistvene za obsežne premike, ki jih potrebujemo za trajnostno delovanje. A tudi spremembe v ravnanju posameznikov lahko privedejo do spremembe sistema. Bolj verjetno je, da bo vlada ukrepala na nekem področju, ko bo jasno, da si spremembe želijo ljudje.

Sploh ne! Potovanje je še vedno mogoče (in v mnogih primerih veliko bolj prijetno) brez letenja. Navdih za čudovite počitnice lahko najdemo tudi bližje domu ali pa za krajše razdalje raje izberemo druge vrste transporta, npr. vlak.

Ogljična izravnava je finančni instrument, ki omogoča denarno ovrednotenje in odkup emisij toplogrednih plinov in na tak način doseganje ogljične nevtralnosti. To torej pomeni, da glede na velikost našega lastnega ogljičnega odtisa nekaj denarja namenimo za sheme, katerih aktivnosti znižujejo količine CO2 v enaki meri. 

Izpuste, ki nastanejo v enem letu tako lahko npr. izravnamo z enakovrednim prispevkom k iniciativi sajenja dreves. Večina shem ogljičnih izravnav se je zaenkrat žal izkazala za dokaj neučinkovite – predvsem v smislu shranjevanja zadostne količine CO2. Vsekakor pa je potrebno imeti v mislih, da na našem planetu ni dovolj prostora za posaditev zadostnega števila dreves, s katerim bi lahko izravnali vse opravljene polete.

Potrebno je tudi omeniti, da dotične sheme ogljičnih izravnav pogosto vodijo v napačno smer – posamezniki imajo tako občutek, da so izničili negativni vpliv svojih letalskih poti in zato brez skrbi letijo še naprej. Najboljši način za ogljično izravnavo svojih letalskih poti zatorej ostaja ta, da se letenju izogibamo.

Letalska industrija deluje na podlagi povpraševanja. Dolgoročno gledano, manj povpraševanja vodi k manj ponudbe. To že opažamo na Švedskem, kjer se je gibanje za prenehanje letenja najprej uveljavilo. V začetku leta 2019 je število nakupov letalskih kart upadlo, hkrati pa se je povečalo povpraševanje po potovanjih z vlakom.

Prenehanje letenja ne pomeni, da se odpovemo potovanjem, zato je priložnosti za podporo mednarodnemu turizmu tudi brez letenja še vedno veliko. Številne destinacije že danes trpijo zaradi prekomernega turizma (npr. Barcelona, Santorini, Bali), medtem ko bi lahko nekaterim bližnjim destinacijam razvoj turizma prinesel vrsto pozitivnih vplivov. Podpora lokalnega oz. regionalnega turizma je prav tako pomembna kot podpora turizma v daljnih krajih. 

Poudariti je potrebno tudi, da letalski sektor ni edina panoga, ki zagotavlja delovna mesta. Razširjeno potovanje z vlakom bi lahko na primer nudilo enakovredne zaposlitvene možnosti.

Prošnja, da ljudje nehajo leteti za vedno, je precej neprivlačna. Po drugi strani je leto brez letenja lahko dober način za prekinitev ustaljene navade in omogočanje ljudem, da prepoznajo druge alternative. Ob določeni časovni omejitvi je gibanje bolj osredotočeno in ima dosegljiv cilj. Kratkoročna zavezanost k nečemu poveča možnosti za dolgoročne spremembe vedenja.

Leto brez leta je del mednarodne skupnosti gibanj o zmanjšanju oziroma prenehanju letenja.  Gibanje se je začelo na Švedskem leta 2018, do danes pa se je razširilo tudi v druge evropske države, ZDA, Peru in Avstralijo. Naš cilj je povečati skupnost ljudi, ki si želijo sprememb na področju letalske industrije. Več prebivalcev Slovenije kot se nam pridruži, močnejši bo naš glas v komunikaciji z vlado. 

Res je, da so številne druge države veliko bolj onesnažujoče kot Slovenija. Toda kar se tiče letenja, Evropejci prednjačimo pred prebivalci drugih delov sveta. Prav tako je veliko lažje vplivati na druge države in režime, kadar sami dajemo dober zgled.

Na Švedskem, na primer, kjer so letalske družbe med najbolj zelenimi na svetu, gibanje za prenehanje letenja vpliva na to, da te družbe delujejo še bolj trajnostno.

Seveda! Vaš glas bo dal gibanju verodostojnost in drugim pokazal, da obstaja volja za spremembe v letalski industriji. Ljudje so bolj pripravljeni spremeniti svoje vedenje, če drugi pokažejo, da so pripravljeni storiti enako, zato upamo, da bo vaš podpis k pridružitvi opogumil še druge.

Manj letov je absolutno cilj kampanje in že zmanjšanje letenja za en let na leto lahko znatno zmanjša vaš ogljični odtis. Vendar v sklopu te kampanje ljudi pozivamo, da se letenja za eno leto vzdržijo v celoti. Deloma je to posledica krhkega stanja našega podnebja in potrebe po takojšnjem in smiselnem ukrepanju, predvsem pa želimo pokazati, da obstajajo legitimne alternative letenju. Ta izziv zahteva resnično zavzetost, za nekatere pa tudi pomembno spremembo življenjskega sloga, ki bo v prihodnosti verjetno spodbudila izbiro bolj planetu prijaznih načinov potovanja.

Toggle Content